Hormonsko neravnovesje se pojavi, ko so ravni hormonov v telesu previsoke ali prenizke glede na normalne fiziološke vrednosti. Hormonsko neravnovesje lahko vpliva na delovanje različnih organov in sistemov v telesu ter povzroči različne simptome, kot so utrujenost, razdražljivost, motnje spanja, prebavne težave, spremembe razpoloženja, neplodnost in spolne motnje.
Hormoni so kemični posredniki, ki jih proizvajajo različne žleze v telesu in igrajo ključno vlogo pri uravnavanju številnih telesnih funkcij, kot so presnova, rast in razvoj, razpoloženje, spolna funkcija in drugo.
Estrogen je spolni hormon, ki se nahaja tako pri ženskah kot pri moških, vendar je njegova količina in funkcija v telesu različna.
Pri ženskah se estrogen proizvaja v jajčnikih, pa tudi v manjših količinah v nadledvični žlezi in maščobnih celicah. Estrogen je ključni hormon za razvoj in delovanje reproduktivnega sistema, saj spodbuja rast maternice in vaginalne sluznice ter sodeluje pri ovulaciji. Poleg tega ima estrogen tudi vlogo pri razvoju sekundarnih spolnih značilnosti pri ženskah, kot so povečanje prsi, rast dlak pod pazduho in pubične regije ter povečanje medenice.
Pri moških se estrogen proizvaja predvsem v testisih, vendar le v majhnih količinah. Vlogo estrogena pri moških še vedno raziskujejo, vendar je jasno, da pomaga uravnavati kostno gostoto, holesterol in zdravje srca.
Poleg tega se estrogen lahko tvori tudi pri moških, ki imajo previsoko raven testosterona ali prekomerno telesno maščobo. Pri teh moških lahko estrogen povzroči nekatere neželene učinke, kot so rast dojk, zmanjšanje libida in težave z erekcijo.
V obeh spolih se raven estrogena naravno spreminja skozi življenjski cikel. Pri ženskah se na primer med menstrualnim ciklom, nosečnostjo in menopavzo raven estrogena spreminja. Pri moških se raven estrogena lahko poveča s starostjo, saj se pretvorba testosterona v estrogen povečuje.
Obstaja več dejavnikov, ki lahko povečajo raven estrogena v telesu in posledično povzročijo različne zdravstvene težave. Nekateri izmed njih so:
Ftalati: Ftalati so kemični dodatki, ki se pogosto uporabljajo v plastiki, kozmetiki, parfumih in drugih izdelkih. Raziskave so pokazale, da lahko ftalati povzročijo motnje v hormonskem ravnotežju in povečajo raven estrogena v telesu.
Bisfenol A (BPA): BPA je kemični dodatek, ki se uporablja v plastiki, steklenicah, embalaži hrane in drugih izdelkih. Raziskave so pokazale, da lahko BPA povzroči motnje v hormonskem ravnotežju in poveča raven estrogena v telesu.
Fitoestrogeni: Fitoestrogeni so naravni estrogenski spojine, ki se nahajajo v nekaterih rastlinskih vrstah, kot so soja, lan in laneno seme. Čeprav so nekateri fitoestrogeni koristni za zdravje, lahko prekomerno uživanje povzroči povišanje ravni estrogena.
Onesnaženje zraka: Onesnaženje zraka, kot so delci PM2,5, ki jih izločajo avtomobili in industrijski procesi, lahko povzroči vnetje in stres v telesu ter s tem poveča raven estrogena.
Pesticidi: Pesticidi, ki se uporabljajo pri kmetovanju, lahko vsebujejo kemične spojine, ki motijo hormonsko ravnovesje in povečajo raven estrogena.
Soja: Soja vsebuje fitoestrogene, ki delujejo kot estrogen v telesu.
Lanena semena: Lanena semena vsebujejo lignane, ki se pretvorijo v fitoestrogene v telesu.
Alkohol: Alkohol lahko poveča raven estrogena v telesu, še posebej pri ženskah.
Rdeče meso: Rdeče meso lahko vsebuje hormone, ki se uporabljajo za povečanje rasti živine.
Mlečni izdelki: Mlečni izdelki lahko vsebujejo hormone, ki se uporabljajo za povečanje proizvodnje mleka.
Progesteron je hormon, ki se običajno povezuje s funkcijami ženskega reproduktivnega sistema, vendar pa ga najdemo tudi pri moških.
Pri ženskah se progesteron proizvaja v jajčnikih med menstrualnim ciklom in v nosečnosti, ko pomaga pri pripravi maternice za implantacijo oplojenega jajčeca ter pri vzdrževanju nosečnosti. Progesteron tudi uravnava ovulacijo in menstrualni ciklus.
Pri moških se progesteron proizvaja v testisih in nadledvičnih žlezah. V telesu moškega se progesteron pretvori v druge hormone, kot so testosteron in estrogeni. Progesteron ima v moškem telesu različne vloge, vključno s sodelovanjem pri proizvodnji sperme in uravnavanju ravni drugih hormonov.
Motnje progesterona so lahko povezane s številnimi zdravstvenimi težavami pri ženskah, vključno s težavami z menstrualnim ciklom, neplodnostjo, endometriozo, menopavzo in drugimi hormonskimi motnjami.
Vzroki za motnje progesterona so lahko različni in so lahko povezani z različnimi dejavniki.
Pri ženskah so lahko vzroki za motnje progesterona povezani z disfunkcijo jajčnikov, stresom, prehranskimi pomanjkljivostmi, prekomerno vadbo, debelostjo, prekomernim uživanjem alkohola ali kajenjem ter drugimi hormonskimi motnjami.
Pri moških so lahko vzroki za motnje progesterona povezani z nezdravim načinom življenja, kot so prekomerno uživanje alkohola, kajenje in nezdrava prehrana, pa tudi z nekaterimi zdravstvenimi stanji, kot so diabetes, bolezni jeter in ledvic ter drugimi hormonskimi motnjami.
Poleg tega so lahko motnje progesterona povezane z nekaterimi zdravili, kot so kontracepcijske tablete, antidepresivi in steroidi.
Testosteron je spolni hormon, ki se proizvaja predvsem v modih pri moških in v jajčnikih ter nadledvičnih žlezah pri ženskah.
Testosteron ima različne vloge v telesu. Pri moških spodbuja razvoj spolnih organov in sekundarnih spolnih značilnosti, kot so rast dlak, globlji glas, povečanje mišične mase in zmanjšanje telesne maščobe. Poleg tega ima vpliv na spolno željo in spolno delovanje ter prispeva k vzdrževanju kostne gostote.
Pri ženskah testosteron igra vlogo pri spolni želji in spolnem delovanju, vendar v manjših količinah kot pri moških. Prav tako ima pomembno vlogo pri ohranjanju mišične mase, kostne gostote in splošne ravni energije.
Presežek testosterona pri ženskah lahko povzroči nenormalno rast dlak, akne, zmanjšanje velikosti prsi in menstrualne nepravilnosti. Pri moških pa lahko presežek testosterona povzroči povečanje prsi (ginekomastija), zmanjšanje testisov in zmanjšanje spolne želje.
Neravnovesje testosterona lahko povzročijo različni dejavniki, ki vplivajo na proizvodnjo, raven in uporabo tega hormona v telesu. Nekateri vzroki neravnovesja testosterona vključujejo:
Staranje: S staranjem se lahko proizvodnja testosterona pri moških postopoma zmanjšuje, kar lahko privede do neravnovesja hormonov.
Težave s ščitnico: Okvara ščitnice lahko vpliva na raven testosterona v telesu.
Debelost: Prekomerna telesna teža in debelost lahko zmanjšata proizvodnjo testosterona pri moških in ženskah.
Kemikalije v okolju: Izpostavljenost kemikalijam, kot so pesticidi, ftalati, bisfenol A (BPA) in poliklorirani bifenili (PCB), lahko vpliva na proizvodnjo in uporabo testosterona v telesu.
Alkohol in tobak: Zloraba alkohola in kajenje lahko vplivata na proizvodnjo testosterona pri moških in ženskah.
Pomanjkanje spanja: Pomanjkanje spanja lahko povzroči neravnovesje hormonov, vključno s testosteronom.
Pomanjkanje cinka: Cink je ključnega pomena za proizvodnjo testosterona. Najdemo ga v morski hrani, mesu, oreščkih, semenih, fižolu in stročnicah.
Pomanjkanje vitamin D: Vitamin D igra pomembno vlogo pri proizvodnji testosterona in lahko pomaga pri povečanju ravni tega hormona v telesu. Najdemo ga v ribah, jajcih in mlečnih izdelkih.
Pomanjkanje beljakovin: Beljakovine so ključnega pomena za rast in obnovo celic, vključno s proizvodnjo testosterona. Najdemo jih v mesu, perutnini, ribah, jajcih, mlečnih izdelkih, oreščkih in stročnicah.
Pomanjkanje maščob: Zdrave maščobe, kot so omega-3 maščobne kisline, so ključnega pomena za proizvodnjo hormonov, vključno s testosteronom. Najdemo jih v ribah, oreščkih, semenu chia in lanu ter avokadu.
Pomanjkanje magnezija: Magnezij lahko pomaga pri uravnavanju ravni testosterona v telesu in najdemo ga v zeleni listnati zelenjavi, oreščkih, semenih in polnozrnatih žitih.
Telesna dejavnost: Redna telesna aktivnost lahko poveča raven testosterona pri moških in ženskah.
Onesnaženje zraka: Izpostavljenost onesnaženemu zraku lahko vpliva na raven testosterona v telesu.
Temperatura: Visoke temperature lahko zmanjšajo proizvodnjo testosterona pri moških.
Stres: Stres lahko vpliva na ravni testosterona v telesu.
Kortizol je hormon, ki ga izločajo nadledvične žleze in pomaga telesu obvladovati stres, uravnavati ravni sladkorja v krvi in ohranjati krvni tlak. Ko so ravni kortizola v telesu neravnovesne, lahko povzročijo različne simptome.
Simptomi nizkih ravni kortizola (tudi znanega kot adrenalna insuficienca) lahko vključujejo:
Simptomi visokih ravni kortizola (tudi znanega kot sindrom Cushing) lahko vključujejo:
Raven kortizola se lahko poveča ali zmanjša iz različnih razlogov, ki vključujejo:
Stres: Kortizol se imenuje tudi “hormon stresa”, saj se njegova raven poveča, ko smo izpostavljeni stresnim situacijam. Dolgotrajni stres lahko vodi v kronično povečano raven kortizola, kar lahko povzroči neravnovesje.
Nepravilna prehrana: Nezdrava prehrana, bogata s sladkorjem in rafiniranimi ogljikovimi hidrati, lahko povzroči neravnovesje kortizola. Visok vnos sladkorja lahko povzroči nihanje ravni krvnega sladkorja, kar lahko privede do povečanja ravni kortizola.
Nezadosten spanec: Pomanjkanje spanca lahko povzroči neravnovesje kortizola, saj lahko vodi do povečanja ravni kortizola v telesu.
Hormonske motnje: Neravnovesje v drugih hormonih v telesu lahko vpliva tudi na raven kortizola. Na primer, nezadostna proizvodnja hormona rastnega faktorja ali ščitničnih hormonov lahko povzroči neravnovesje kortizola.
Zdravila: Določena zdravila, kot so kortikosteroidi, lahko povzročijo neravnovesje kortizola. Kortikosteroidi so sintetični hormoni, ki se uporabljajo za zdravljenje vnetij in drugih bolezni.
Debelost: Debelost lahko povzroči neravnovesje kortizola, saj lahko vodi do povečane proizvodnje kortizola.
Ščitnični hormoni (tiroksin ali T4 in trijodtironin ali T3) so hormoni, ki jih izločajo ščitnične celice in igrajo ključno vlogo pri uravnavanju presnove v telesu.
Njihova glavna vloga je spodbujanje procesov, ki povzročajo povečanje presnovne hitrosti v telesu, kar posledično povečuje porabo kisika in energije. To vključuje povečanje srčnega utripa, dihalne hitrosti, razgradnje maščob in beljakovin ter povečanje izločanja toplote.
Poleg tega ščitnični hormoni pomagajo pri razvoju in rasti kosti, možganov in drugih organov pri otrocih. Prav tako so ključni za normalno delovanje živčnega sistema, vključno z uravnavanjem razpoloženja in spomina.
Pomanjkanje ščitničnih hormonov lahko povzroči hipotiroidizem, kar lahko vodi do zmanjšanja presnovne hitrosti, povečanja telesne mase, utrujenosti, zaprtja, suhe kože, otekline in drugih simptomov. Prekomerna proizvodnja ščitničnih hormonov pa lahko povzroči hiperaktivnost, povečanje srčnega utripa, težave s spanjem in drugimi simptomi hipertiroidizma.
Ščitnična žleza in njeno delovanje sta lahko izpostavljena različnim okoljskim dejavnikom, ki lahko vplivajo na uravnavanje ravni ščitničnih hormonov in povzročijo neravnovesje. Nekateri od teh dejavnikov vključujejo:
Jod – pomanjkanje ali presežek joda lahko vpliva na delovanje ščitnice. Pomanjkanje joda lahko povzroči hipotiroidizem, medtem ko presežek joda lahko povzroči hipertiroidizem.
Onesnaževala v okolju – onesnaževala, kot so klorirani ogljikovodiki, pesticidi in težke kovine, lahko vplivajo na delovanje ščitnice in povzročijo neravnovesje ščitničnih hormonov.
Težke kovine – kot so svinec, živo srebro, kadmij in arzen, lahko vplivajo na delovanje ščitnice in njeno proizvodnjo hormonov. Te kovine lahko povzročijo tudi zmanjšanje koncentracije joda v telesu in s tem vplivajo na ščitnično funkcijo, saj je jod ključen element za proizvodnjo ščitničnih hormonov.
Stres – kronični stres lahko vpliva na delovanje ščitnice, saj lahko zmanjša proizvodnjo ščitničnih hormonov in povzroči hipotiroidizem.
Prehrana – nekateri prehranski dejavniki, kot so pomanjkanje beljakovin ali vitamina D, lahko vplivajo na delovanje ščitnice in povzročijo neravnovesje ščitničnih hormonov.
Kajenje – kajenje tobaka lahko vpliva na delovanje ščitnice in poveča tveganje za razvoj bolezni ščitnice, kot je Gravesova bolezen.
Zdravila – nekatera zdravila, kot so litij, interferoni in amiodaron, lahko vplivajo na delovanje ščitnice in povzročijo neravnovesje ščitničnih hormonov.
Inzulin je hormon, ki ga proizvaja trebušna slinavka in ima ključno vlogo pri uravnavanju ravni glukoze v krvi. Glukoza je namreč glavni vir energije za telo, in če je njena raven v krvi previsoka ali prenizka, lahko to povzroči resne zdravstvene težave.
Inzulin pomaga pri prenosu glukoze iz krvi v celice, kjer jo lahko uporabimo kot vir energije. Če v telesu primanjkuje inzulina ali celice postanejo odporni nanj, se raven glukoze v krvi dvigne, kar lahko sčasoma povzroči sladkorno bolezen.
Poleg tega ima inzulin tudi druge pomembne vloge v telesu, kot so spodbujanje rasti in razvoja celic, zaviranje razgradnje glikogena (glavni vir shranjene glukoze v telesu) in spodbujanje tvorbe maščob.
Če torej telo ne proizvaja dovolj inzulina ali če celice postanejo odporne nanj, lahko to povzroči resne zdravstvene težave, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, ledvična odpoved in slepota. Zato je pomembno, da ohranjamo zdrav življenjski slog in se izogibamo dejavnikom tveganja za razvoj sladkorne bolezni, kot so debelost, nezdrava prehrana, pomanjkanje telesne aktivnosti in stres.
Obstaja nekaj okoljskih dejavnikov, ki lahko prispevajo k neravnovesju inzulina v telesu. Nekateri od teh dejavnikov so:
Pomanjkanje telesne aktivnosti: Nezadostna telesna aktivnost lahko prispeva k debelosti, kar pa je eden od glavnih dejavnikov tveganja za razvoj sladkorne bolezni. Redna vadba lahko pomaga pri izboljšanju občutljivosti celic na inzulin in tako zmanjša tveganje za sladkorno bolezen.
Slaba prehrana: Prehrana, ki vsebuje veliko rafiniranih sladkorjev in ogljikovih hidratov ter malo vlaknin, lahko povzroči nihanje ravni glukoze v krvi in posledično poveča tveganje za razvoj sladkorne bolezni. Poleg tega lahko visok vnos nasičenih maščob in holesterola prispeva k razvoju debelosti, ki lahko negativno vpliva na raven inzulina v telesu.
Bisfenol A (BPA): BPA je kemikalija, ki se pogosto uporablja pri proizvodnji plastike in drugih industrijskih proizvodov. Študije so pokazale, da lahko izpostavljenost BPA povzroči povečanje ravni inzulina in zmanjšanje občutljivosti celic na inzulin, kar lahko prispeva k razvoju sladkorne bolezni.
Ftalati: Ftalati so kemikalije, ki se uporabljajo pri proizvodnji plastike, gume, barv in drugih izdelkov. Študije so pokazale, da lahko izpostavljenost ftalatom povzroči povečanje ravni inzulina in zmanjšanje občutljivosti celic na inzulin.
Perfluorooktanska kislina (PFOA): PFOA je kemikalija, ki se uporablja pri proizvodnji neprepustnih materialov, kot so teflonske ponve. Študije so pokazale, da lahko izpostavljenost PFOA povzroči povečanje ravni inzulina in zmanjšanje občutljivosti celic na inzulin.
Aluminij: Aluminij je zelo pogosto prisoten v okolju, saj se uporablja v številnih izdelkih, kot so pločevinke za pijačo, kozmetika, zdravila in nekatera živila. Študije so pokazale, da lahko izpostavljenost aluminiju vpliva na občutljivost celic na inzulin,
Kadmij: Kadmij je težka kovina, ki se nahaja v tleh, vodi in zraku. Študije so pokazale, da lahko izpostavljenost kadmiju povzroči povečanje ravni inzulina in zmanjšanje občutljivosti celic na inzulin.
Živo srebro: Študije so pokazale, da lahko izpostavljenost živemu srebru sproži avtoimunski odziv v telesu. Živo srebro lahko povzroči vnetje in poškodbe celic, kar lahko sproži avtoimunski odziv. To lahko vodi do napada telesa na lastne celice, vključno s tistimi, ki proizvajajo inzulin.
Arzen: Arzen je strupena kovina, ki se nahaja v zemlji, vodi in hrani. Študije so pokazale, da lahko izpostavljenost arzenu povzroči povečanje ravni inzulina in zmanjšanje občutljivosti celic na inzulin.
Onesnaženje okolja: Onesnaženje zraka, ki vsebuje delce PM2,5, lahko poveča tveganje za razvoj sladkorne bolezni in zmanjša občutljivost celic na inzulin. Delci PM2,5 lahko povzročijo vnetje v telesu, kar lahko negativno vpliva na ravni inzulina in poslabša stanje sladkorne bolezni.
Stres: Stres lahko poveča raven kortizola v telesu, ki lahko poslabša občutljivost celic na inzulin. Poleg tega lahko stres povzroči povečanje ravni sladkorja v krvi, kar lahko vodi v nihanje ravni inzulina.
Pomanjkanje spanja: Pomanjkanje spanja lahko povzroči nihanje ravni inzulina v telesu. To se zgodi, ker pomanjkanje spanja lahko vpliva na raven hormonov, ki uravnavajo raven glukoze v krvi, in lahko povzroči povečanje vnetja v telesu.
Menopavza je naravni proces, ki se pri ženskah začne običajno okoli sredine petdesetih let in označuje konec reproduktivnega obdobja. Menopavza se pojavi, ko jajčniki prenehajo proizvajati jajčeca in se proizvodnja spolnih hormonov, kot so estrogen, progesteron in testosteron, zmanjša. To lahko povzroči različne simptome in spremembe v življenju ženske.
Simptomi menopavze se lahko razlikujejo od ženske do ženske, vendar se običajno pojavijo v letih pred menopavzo in lahko trajajo nekaj let po njej. Med najpogostejšimi simptomi menopavze so vročinski oblivi, nočno potenje, težave s spanjem, spremembe razpoloženja, vaginalna suhost, izguba spolne sle, suha koža in lasje, povečano tveganje za osteoporozo in srčno-žilne bolezni.
Poleg tega menopavza lahko vpliva tudi na druge vidike življenja ženske, kot so odnosi, družina in delo. Ženske se lahko počutijo manj privlačne ali imajo težave s samozavestjo, zato je pomembno, da imajo podporo družine in prijateljev ter da se posvetijo ohranjanju zdravega življenjskega sloga, vključno s pravilno prehrano, redno telesno dejavnostjo in sprostitvijo.
Pri menopavzi se lahko uporabljajo različna zelišča, ki pomagajo zmanjšati simptome, kot so vročinski oblivi, nespečnost, tesnoba in depresija. Nekatera najpogosteje uporabljena zelišča za lajšanje simptomov menopavze so:
Rdeča detelja: Rdeča detelja vsebuje izoflavone, ki so podobni ženskim hormonom estrogenom. Zato lahko pomaga zmanjšati simptome menopavze, vključno z vročinskimi oblivi, nočnim potenjem in vaginalno suhostjo.
Glog: Glog ima pomirjujoč učinek na živčni sistem, zato lahko pomaga zmanjšati simptome anksioznosti in depresije, ki so pogosto povezani s menopavzo.
Korenina angelike: Korenina angelike lahko pomaga zmanjšati vročinske oblive, nočno potenje in nespečnost. Prav tako lahko pomaga izboljšati razpoloženje in zmanjšati tesnobo.
Valerijana: Valerijana lahko pomaga zmanjšati tesnobo in nespečnost, ki sta pogosta simptoma menopavze.
Maca: Maca je korenina, ki je bogata z vitamini, minerali in aminokislinami. Lahko pomaga zmanjšati simptome menopavze, kot so vročinski oblivi, nespečnost in izguba spolne sle.
Šentjanževka: Šentjanževka lahko pomaga zmanjšati simptome anksioznosti, depresije in nespečnosti, ki so pogosti pri menopavzi.
Bioresonanca je alternativna metoda diagnostike in terapije, ki temelji na teoriji, da vsak organizem oddaja specifične elektromagnetne valove, ki so povezani z njegovo fiziološko in psihično funkcijo. V primeru hormonskega neravnovesja, bioresonanca lahko pomaga odkriti alergije, viruse, glivice, parazite, toksine, bakterije in druge škodljive snovi, ki lahko povzročajo težave z ravnovesjem hormonov.
Med diagnozo z bioresonanco, terapevt uporablja poseben aparat, ki oddaja elektromagnetne valove in nato meri odziv telesa na te valove. Te meritve lahko razkrijejo, kateri organi ali sistemi v telesu so oslabljeni ali obremenjeni s škodljivimi snovmi. Na podlagi teh podatkov se lahko določi, kaj je potrebno uravnovesiti in kako.
Pri terapiji z bioresonanco, se uporabljajo elektromagnetni valovi, ki so zasnovani tako, da ciljajo na specifične mikroorganizme ali druge škodljive snovi v telesu. Te valove uporabimo za “izločanje” povzročiteljev hormonskega neravnovesja, ki so bili odkriti med diagnozo.
Frekvenčna terapija je metoda zdravljenja, ki temelji na uporabi elektromagnetnih frekvenc za spodbujanje telesa k samozdravljenju. Pri uporabi frekvenčne terapije za harmonizacijo meridianov za hormonsko ravnovesje, se uporabljajo specifične frekvence, ki so namenjene spodbujanju in uravnavanju pretoka energije v meridianih, ki so povezani s hormonskim ravnovesjem.
Meridiani so energetske poti v telesu, ki so povezane z različnimi organi in funkcijami telesa. Vsak meridian ima svojo specifično frekvenco, ki je povezana z njegovim delovanjem. Če se pretok energije skozi meridian prekine ali zmanjša, lahko to povzroči disfunkcijo organa ali funkcije, ki je povezana z meridianom.
Frekvenčna terapija se izvaja z uporabo frekvenčnega generatorja, ki oddaja elektromagnetne valove v specifičnih frekvencah. Te valove se lahko uporablja za spodbujanje pretoka energije v meridianih in s tem izboljšanje funkcije organov in funkcij, ki so povezane z meridianom.
